DU BOHINJ

Člani Društva upokojencev Bohinjska Bistrica, tokrat začnemo ob vasi Ravne in se po Smučišču Kobla povzpnemo na Baško sedlo, ter vzhodno po mulatjeri preko predela Na Koucah, do vasi Petrovo brdo, odkoder kasneje nadaljujemo po stari cesti do železniške postaje Podbrdo. Sedlo Vrh Bače ali Baško sedlo tvori globoko zarezo med vzhodnim vrhom Slatnik in zahodno nad Bisagarjevim rovtom z vrhom Kobla in križiščem planinskih ter nekoč trgovskih poti. Pred odprtjem Bohinjskega predora so preko sedla potekale trgovske s tovornimi potmi, ki so povezovale takratni Bohinj s Primorsko. Številne zgodovinske znamenitosti iz vojaške preteklosti je še danes opaziti na sončni strani Slatnika in sosednjih gora nad Soriško planino.

Po grebenu južno bohinjskih gora je nekoč potekala državna meja. Veliko teh sledi najdemo povsod, mejni kamni, bunkerji in kasarne s sledmi zgodovine. Pogled nanje nam sprožijo misel, kaj vse se je tu dogajalo v času gradnje teh utrdb in bunkerjev zgrajenih med obema vojnama. Sprehodimo se do kasarne na grebenu in ogledujemo po notranjosti. Objekte načenja čas, razpadajo, dobro pa so vidni prostori, ki so služili takratnim vojaškim potrebam. Spominska plošča graditeljem vojaških objektov iz italijanske vasi je še vedno na ogled ob nekoč vojaški in razgledni poti, ki vodi v smeri predela Na Koucah.

Posebnost je vsekakor vojaška žičnica, ki je bila speljana na sedlo ob razglednem vrhu Slatnik (Zlatnik), za prevoz težkega tovora za takratne vojaške dejavnosti. Zgodovinska dragocenost je vsekakor kamniti smerokaz pod gozdno jaso Na Koucah, ob nekoč tovorni vojaški žičnici, zgrajeni za prevoz vojaškega tovora, na sedlo med Slatnik in Kor. Ravno tokrat, ko mi obiščemo predel Na Kovcah s številnimi ostanki iz vojaške zgodovine, so se člani muzejskega društva iz Podbrda, odločili odstraniti kamniti smerokaz in ga pripraviti, ter restavrirati v muzeju Jakova hiša v domači vasi.

Kamnita dragocenost iz preteklosti je »Še nekaj z naše akcije, v sredo dopoldan sva z Domen Pintar in prijatelji izvedli res s skrajnimi močmi, težka, tako po kilah, kot po letih in seveda težak tudi zgodovinsko. Takega nisem videl nikjer na Rapalski meji in res bi mi bilo žalostno, da vzame konec na terenu. Posebne vrste smerokaz, ki je označeval smer tovorne žičnice iz gozdne jase Na Koucah do kasarne pod vrhom Kor nad Soriško planino, bo po ureditvi prišel v muzej v Jakovi hiši in sobi, kjer je opisana zgodovina iz teh časov in bo na ogled vsem. V sklopu projekta »Mrouce cajta« bo ta zgodovina tudi lepo opisana. Hvala Domen Pintar s prijatelji za pomoč in sodelovanje, kot pravi prijatelj Milan Čadež: »ukop morma držat« pa gremo naprej. Hvala tudi društvu, Zgodovinsko društvo Rapalska meja za vse, kar se nam dogaja«, tako pa zapiše Jožko.

Povezava na spletno stran Gore in ljudje - Janez Pikon: Na Koucah

Povezava na moj VIDEO: Na Koucah

Janez Pikon