DU BOHINJ

Na planini so si člani Planinskega društva Drago Bregar iz Ljubljane uredili Zavetišče Draga Bregarja, ki v poletni sezoni nudi oskrbo mimoidočim planincem. Dostopi do planine Viševnik (1620 m): s planine Pri Jezeru (1450 m) se pot vzpne proti jugozahodu skozi strmo dolino med izpranimi pečinami na valovit, poraščen svet. Pot se vije med vrtačami in skozi gozd pripelje na planino …

Lahko začnemo tudi s planine Pri Jezeru (1450 m) po poti proti planini Dedno polje (1560 m) čez prvi klanec in še malo dalje, dokler se v zaraščenemu skalovju na levi izoblikuje preval. Markirana steza nas popelje čezenj in dalje proti jugu v vrtačo (Krištofojca), nato pa strmo navzgor pod Grivo (1757 m) do planine Viševnik (1620 m) …

Od Črnega jezera (1294 m) se pot odcepi od steze, ki pelje čez Komarčo (1200 m) k Triglavskim jezerom (1685 m) tik nad vzhodno obalo Črnega jezera. Od tod nas popelje sprva proti vzhodu, nato proti severovzhodu v dno doline Dol pod Stadorjem (1500 m), v katero padajo z leve strme pečine vrhov Rigeljc (1768 m), Stadorski Orliči (1782 m) in Vrtec (1809 m). Iz velike kotanje pod Vrtcem zavije pot ostreje v levo in se strmo vzpne na preval pod Grivo, kjer leži planina Viševnik (1620 m) …

Z Vogarja (1054 m) preko planine Hebat (Hb't 1193 m) mimo razgledne točke z vrhom Bari (1302 m), kjer pot ostro zavije nad Bohinjskim jezerom desno na sredo planote (Vahta, konec makadamske ceste) pod vršno zgradbo Pršivca, pod prav tako razglednem in izpostavljenem, na določenih mestih precej poraščenem vrhu Voket (1489 m) nad vzhodno steno Pršivca sledimo poti, ki nas pripelje na vrh gore Pršivec (1761 m). Kmalu zatem se steza zopet usmeri v levo proti vrhu, mi pa nadaljujemo v isti smeri in se strmo vzpenjamo povprek proti desni čez zaraščena pobočja na preval v grebenu (nižje za nami se vidi izpostavljeni Voket). S Pršivca nadaljujemo mimo Majske jame, severno pod vrhom in že smo nad planino Viševnik, ki jo dosežemo z južne strani nad planino …

Steza, ki poteka s parkirišča makadamske ceste (območje Vahte) bolj proti severozahodu, mimo brezna pri gamsovi glavici in Aleševega brezna tik ob stezi, desno od tod dosežemo pobočje neizrazite vzpetine Gornjega Viševnika (1723 m, domačini poznajo vrh tudi kot Gorel Viševnik). Od tod se preko vrtač in vmesnih pragov spustimo v isti smeri do bližnje planine Viševnik …

S planine Ovčarija (1660 m) zavijemo ob vznožju klanca na vzhodnem robu planine. Markacije peljejo proti vzhodu navkreber mimo stanov osrednje planine Ovčarija. Pri najvišji hišici se pot prevesi čez sedelce v prostrano konto. Zdaj zapustimo planoto in hodimo po za ta predel značilnem gorskem krasu, poraščenem z rušjem in macesni. Pot se vzpne na gozdnat preval med vršičema Vrtec (1809 m) in Griva (1757 m), potem pa se spusti čez strmo pobočje na planino Viševnik …

Veliko je lepih gora po Sloveniji

In ne bi mogla reči, katera je lepša, a

Še vedno se z veseljem vračam na našo

Edino, enkratno planino

Viševnik, ki kraljuje v Fužinarskih planinah.

Ni je njej enake pod soncem

In biti tam, pomeni uživati,

Kot le malo kje.

Katka

(prispevek Katke iz Zbornika 5, Glasilo Planinskega društva 'Drago Bregar' Ljubljana) …

Drago Bregar (1952 - 1977) se je rodil v Višnji Gori in prav tu so se najbrž rojevale njegove prve alpinistične sanje. S Polževega je lahko občudoval razgled na Julijske in Kamniške Alpe, ko je kasneje uzrl razgled z njihovih vrhov, so vse poti vodile k novim izzivom in razgledom …

Povezava na spletno stran Gore in ljudje - Janez Pikon: Planina Viševnik

Povezava na moj VIDEO: Planina Viševnik

Janez Pikon