DU BOHINJ

Začnemo ob vasi Ravne in preko Smučišča Kobla dosežemo nekoč kočo dr. Janeza Mencingerja (bivšo vojaško karavlo), ter po gozdni cesti nadaljujemo pod Črno goro. Prečimo strme grape tudi širokega pobočja Lisec, kjer je pred desetletji divjal velik snežni plaz (25. februar 1952). V prijetni družbi in jutranji svežini kaj kmalu dosežemo spodnje pobočje predela Pod Luknjo, kjer nas zadržijo rastišča gozdnih sadežev in kar zamudimo se med sladkimi malinami. Kasneje zapustimo gozdno cesto in se spustimo zahodno nad izvir potoka Bistrica, ob travniku in pašniku na predel Pod Luknjo, kjer še danes stoji razpadajoča karavla, nad razglednim predelom Repar. Tudi okolica je precej poraščena, skratka objekt, ki je služil za domovanje mejnih stražarjev v preteklosti je zapuščen. Ogledamo si vse posebnosti, ki nam jih ponudi pokrajina v okolici predela Repar z Izvirom Bistrice s slapovi.

Tako vojaška karavla, kot globoka soteska Pod Luknjo južno v strmem pobočju nad izvirom Bistrice z divjo strugo in skritim naravnim oknom, vedno zaznamujeta posebnosti v odmaknjeni pokrajini. Hudourniške vode sežejo visoko pod greben Rob in višji Konjski vrh, zahodno ob Črni prsti. Močno deževje občasno napolni globoko izbrušeno globel med zahodnim in poraščenim vrhom Pezdenca in vzhodnim ter nižjim grebenom pod planino Osredki.

Od občasnega izvira nad predelom Šumijevka in nižjimi Stegní, dodatni stranski pritoki in številni manjši slapovi, ter globlji tolmuni ustvarijo sotesko z vedno bolj divjo strugo. Naravno okno Pod Luknjo je narava zgradila skozi čas in najgloblje nad izbrušenim koritom, katere struga se vije globoko pod kamnitim in poraščenim oknom. Hudourniško korito se strmo po soteski vije nižje in doseže izvir Bistrice zahodno nad velikim slapom že pod predelom Repar.

Razmeroma strmo gozdno pobočje ovira udoben dostop do in v globoko brezno ali skalnato okno, torej naravno okno v zgornji tretjini hudournika, nekje vzhodno in najgloblje ob poraščenemu grebenu z dvojnim vrhom, domačinom bolj poznanega gozdnega vrha Pezdenca. Pritok močnih hudourniških voda preko zgornje police z visokim slapom v globoko korito izpodkopava, torej gradi peščeno dno, odnaša in poglablja strugo. Skozi čas je močni slap izoblikoval naravno okno (pogled ob izlivu iz globeli), naravno brezno (pogled z vršnega gozdnega pobočja) ali naravno okno (pogled iz globeli struge).

Povezava na spletno stran Gore in ljudje - Janez Pikon: Pod Luknjo

Povezava na moj VIDEO: Pod Luknjo

Janez Pikon