DU BOHINJ

Na Gladki vrh, Kremant in pod Kačjim robom, ter gosto poraščeno Čukovo konto do parkirišča na Kopiščih. Vzhodni Bohinjski gorski svet se začenja nad krošnjami Jelovških gozdov, kjer se vzpenja goličasto sleme ali pogorje Ratitovca. To je prijazno in s cvetjem bogato hribovje, ki ne pripada visokogorju. Pašniki okoliških planin segajo prav do krotkih vrhov ali na sam vrh razglednega pogorja Ratitovca …

Visokogorje se v vsej svoji mogočnosti razprostira onstran Bohinjske doline. Osrednji Julijci napravijo vtis nepremagljivega zidu. Na drugi strani se oko spočije na blagih hrbtih predgorij, ki v daljavi tonejo v nižinah do Jadranskega morja. Enotno pogorje Ratitovca le narahlo valovi. Nahaja se med Tanderškoflom (1326 m) nad Sorico in Kosmatim vrhom (1643 m) na vzhodu. To sta zunanja vrhova pogorja Ratitovec …

Še nekaj vrhov v območju nosi imena, Kremant (1658 m), najvišja sta Altemaver (1678 m) in Gladki vrh (1667 m), med njima pa lepa Krekova planinska koča (1642 m). V tem predelu vsepovsod prisotna Nemška imena bi presenečala, če ne bi vedeli, da v lepih vasicah spodaj na Danjarski planoti živijo potomci davnih tirolskih naseljencev …

Ta strmo odsekana južna stran gore je pravo nasprotje severni, kjer blage goličave prav kmalu potonejo v Jelovških gozdovih. Severno ob vznožju najvišjih vzpetin ležijo planine Klom (1495), planina Pečana (1472 m), planina Zgornji Irn (1457 m) in Danjarska planina (1420 m), južni strmejši predel pa planini Spodnji Irn (1370 m) in Prtovška planina …

Povezava na spletno stran Gore in ljudje - Janez Pikon: Ratitovec

Povezava na moj VIDEO: Ratitovec

Janez Pikon