DU BOHINJ

Pomemben vrh v grebenu nad Krmo in severovzhodno ob Toscu (2275 m), s katerim ga poleg težje dostopnega Malega Draškega vrha (2132 m) in nižjimi vrhovi severneje do Debele peči (2014 m) povezujejo ostra in prepadna ostenja gora. Mogočna severna stena spada med plezalsko najpomembnejše v naših gorah, jugovzhodni greben pa je prepoznaven z značilno obliko piramide, vidne le iz bohinjske doline. Nanj ni speljana označena pot, vendar je s Studorskega prevala, vrh najlažje dostopen, pristop vodi ravno preko opaznega grebena v smeri severozahoda in severno nad dolinico Vrtačica (Vrtačca, 1850 m) ob Toscu …

Tokrat s Studorskega prevala (1892 m) začnemo severozahodno, kamor se pne izrazit greben, ki najprej in delno vodi po z rušjem poraščenem vznožju, preko katerega dosežemo položnejše pečine in razgledni greben. Dalje se bolj strmo pobočje položi in spremeni v zložno in enakomerno sleme, ki vodi severovzhodno do vrha, tako ob vedno širših razgledih dosežemo razgledno teme gore Veliki Draški vrh (2243 m) …

Severovzhodno ob grebenu nad dolino Krme se vrnemo do sedla Na kontah (1800 m) med Velikim in Malim Draškim vrhom, nadaljujemo s spuščanjem vzhodno po najprej travnatem, kasneje gručastem pobočju na travnato Jezerce (1600 m) in nižje preko Žbetovca (Klanci), nad planino Konjščica (1438 m) do izhodišča na Rudno polje (1347 m) …

Povezava na spletno stran Gore in ljudje - Janez Pikon: Veliki Draški vrh

Povezava na moj VIDEO: Veliki Draški vrh

Janez Pikon